S svojim večletnim raziskovalnim delom z naslovom Un-war Space, o prepletenosti vojnih in ne-vojnih (un-war) prostorov, Armina Pilav ne želi ponuditi enoznačnega prikaza „destruktivne metamorfoze” (Zoran Doršner, 1994) mesta Sarajeva, ki je bilo oblegano. Ravno obratno, predstavlja nam performativni arhiv v obliki kompaktne, posebej zasnovane razstavne naprave, s pomočjo katere lahko danes – dvajset let kasneje, v „dobi, ki jo definira planetarna državljanska vojna” (Hito Steyerl, 2017), v času množičnih migracij in naraščajočih neenakosti – gledamo, poslušamo, beremo in, nenazadnje, govorimo o vojni v Sarajevu. Naprava deluje kot aparat za "razmišljanje v teku", ki ponuja pričevanja o tem, kako so prebivalke in prebivalci oporekali vojni v Sarajevu s pomočjo prostorskih (re)akcij in ponovno uporabo dostopnih arhitektonskih in drugih materialov. Arhiv vsebuje številne video in zvočne dokumente, fotografije, arhitektonske risbe in Un-war leksikon, ki je namerno nedokončan, da bo lahko vedno prejemal nova pričevanja in politično pozicioniral neizogibnost kolektivnega (ponovnega) premisleka o vojni v Sarajevu ali o kateremkoli drugem konfliktu na svetu.
Un-war Space razstavna naprava je tudi del odprtokodnega spletnega arhiva z naslovom Un-war Space:
Armina Pilav je arhitektka, raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Sheffieldu, na oddelku za krajinsko arhitekturo. Za svoje raziskovalno delo Un-war Space je prejela individualno štipendijo sklada Marie Curie. Armina Pilav objavlja v uglednih publikacijah in akademskih revijah na teme prostora, telesa in politike. Njeno delo je bilo razstavljeno na Beneškem arhitekturnem bienalu (2014, 2018).
Ana Dana Beroš je samostojna arhitektka, kustosinja in urednica. V svoji praksi raziskuje konfliktne (ob)mejne krajine s pomočjo umetnosti kot orožja za dekonstrukcijo hegemonistične podobe sveta in oblikovanje prostorov za vpogled v izključene in v drugo. Njen kuratorsko-raziskovalni projekt Intermundia na temo migracij je prejel posebno omembo na Beneškem arhitekturnem bienalu (2014).
Rafaela Dražić je večkrat nagrajena oblikovalka vizualnih komunikacij, ki deluje mednarodno v sodelovanju s kulturnimi in nevladnimi organizacijami. Doktorirala je na varšavski Akademiji za likovno umetnost.
Matija Kralj je filmski ustvarjalec, katerega delo se osredinja na dokumentiranje nereprezentativnih geografij mejne politike. Diplomiral je na zagrebški Akademiji za likovno umetnost iz kiparstva in iz novih medijev.
Miodrag Gladović je inženir elektroakustike, glasbenik, glasbeni producent in umetnik multimedije. Je del umetniškega tandema LIGHTUNE.G, katerega delo temelji na luminoa-kustiki, tehniki, pri kateri se svetlobni signali pretvorijo v zvočne podobe.
Mauro Sirotnjak je arhitekt, ki ga zanima politika prostora in prostorske prakse skupnostnih zemljišč. Njegovo raziskovanje se osredotoča na transformacije obmejnih mest in na odnos med sodobnimi stanovanjskimi politikami, infrastrukturo in urbanim spominom.
Avtor fotografije: Damjan Švarc
Avtor fotografije: Damjan Švarc