Tadej Vindiš (SI/UK)

Reconfigured, 2016
intermedijska instalacija

Kako stroji osmišljajo človeški svet, čigar organizacija s progresivno intenziteto deluje med njimi in skozi njih? Stroji so rekonfigurirali naš odnos do reprezentacije, komunikacije in spomina. Njihova vizija, zdaj prepletena z našo, je zgrajena okoli logik mehanske infrastrukture binarnih protokolov, ciklov operacij strojne/programske opreme, in togega proceduralnega procesiranja interpretacij podatkovnih tokov. Strojev ne zanima, kdo smo, kaj smo in kaj sestavlja naš kulturni prostor; interesirajo jih številke ter vzorci – v ritmičnem procesiranju. Strojem so slike, besedila, ikone ali simboli grafičnih uporabniških vmesnikov tako odveč za njihovo delovanje kot naša telesa in umi. Vse se razgradi v številke, procesirane skozi materialnost strojne opreme in neskončno preobraženo, spremenjeno, preslikano ter prevedeno skozi verigo procesov z vnosi in iznosi, s čimer se stanje sodobnosti transformira v komputacijsko nepredvidljivost. V odnosu z nami so stroji precej ikonoklastični. So brezbrižni in zadovoljni s svojo brezbrižnostjo oziroma, bolj natančno, ne komunicirajo, le procesirajo, dokler ne zamrznejo ali se okvarijo.
Instalacija temelji na treh omreženih strojih, ki dostopajo drug do drugega, pri drug drugem iščejo binarne/sistemske datoteke in jih izvajajo na zaslone. Kar se zdi kot napaka, projicirana na ekran, je dejansko nezmožnost stroja za prevajanje teh datotek v človeku razumljiv ASCII. S prevajanjem strojnega procesiranja v človeku razumljiv izraz lahko skozi napake in kompleksnost ujamemo bežen vpogled v obseg in strukturo informacij, ki so izven našega dosega znotraj komputacijskih sistemov sodobne digitalne kulture. Zvok je neposredna amplifikacija strojnega procesiranja skozi magnetne mikrofone znotraj vsakega stroja.

Projekt je nastal v okviru magistrskega študija Interaktivni mediji: Kritična teorija in praksa na univerzi Goldsmiths, University of London, podprt pa je s štipendijo Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.

Tadej Vindiš (r. 1990, Slovenija) je v Londonu živeč umetnik, kurator, producent in predavatelj na križišču fotografije, kulturnih študij, tehnologije in raziskovanja medijev, osredotočen na področje strojne vizije – njene kulturne implikacije in motnje. Kot prejemnik štipendije slovenskega Ministrstva za kulturo je diplomiral na FAMU v Pragi, kjer je študiral fotografijo. Leta 2016 je z odliko končal magistrski študij Interaktivni mediji: Kritična teorija in praksa na Goldsmiths, University of London, za kar je prejel štipendijo Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Izobraževanje nadaljuje kot gostujoč raziskovalec na Goldsmiths, kjer razvija Selfish Machines, praktično-raziskovalni projekt na področju umetne inteligence. Vindiš je član ožje ekipe, ki je leta 2014 prevzela vodenje Festivala Fotopub in izvršni direktor Društva za sodobno kulturo Fotopub. Kot producent in član kolektiva body>data>space iz Londona je leta 2018 sokuriral razstavo Bio-Body-Tech na FutureFest (Nesta). Od leta 2017 razvija poseben VR snemalnik za projekt Seeing I, ki je bil leta 2019 predstavljen na Ars Electronici. Vindiš je gostujoči predavatelj na Westminster School of Arts, University of Westminster v Londonu.

tadejvindis.com