Michael Takeo
Magruder (US/UK)

Zero Tolerance, 2018

Medijska instalacija, ki preučuje kontekst in retoriko v zvezi z ločevanjem in pridrževanjem migrantskih družin, ki prečkajo južno mejo ZDA.

6. aprila 2018 so v uradu generalnega državnega tožilca ZDA izdali memorandum, namenjen vsem zveznim tožilcem na območju ameriške jugozahodne meje. Navedeni namen sporočila je bil "takoj sprejeti politiko nične tolerance za vse prekrške, predložene v kazenski pregon" v okviru 8. odstavka 1325.a člena Zakonika ZDA, ob nezakonitem vstopu "tujih" oseb v državo zaradi "neprimernega časa ali kraja; izogibanja pregledu ali preverjanju; [in] napačnega prikazovanja oziroma prikrivanja dejstev".
V tednih, ki so sledili, so ob naraščajoči domači in mednarodni zaskrbljenosti glede škodljivih posledic na migrantske družine, ki bi poskušale prečkati mejo, stališče vlade branili vodje različnih ameriških agencij in oddelkov, odgovornih za implementacijo tega programa. V prvih dveh mesecih veljavnosti takšne politike je bilo več kot 2.500 otrok prisilno ločenih od njihovih družin in preseljenih v več kot sto objektov za pridržanje, ki so razširjeni po vsej državi. Med nasprotujočimi si pripovedmi in poročili številnih vladnih in medijskih virov, ki so komentirali nastalo krizo, ostaja usoda mnogih teh otrok še vedno odprto vprašanje.
Zero Tolerance / Nična toleranca je novomedijska instalacija, ki raziskuje kontekst in retoriko v zvezi z ločevanjem in pridrževanjem migrantskih družin, ki prečkajo južno mejo ZDA. Algoritemski video, nameščen izza žičnate ograje, skupaj z vsakdanjimi artefakti, ki jih povezujemo s centri za pridržanje, nenehno povezuje uradne posnetke vlade s tajnimi posnetki iz dejanskih prostorov za pridržanje ter posnetkom javnega govora bivšega generalnega državnega tožilca Jeffa Sessionsa, v katerem poziva k "svetopisemski pravičnosti".

Viri:
– posnetek predvajanja javnega govora nekdanjega generalnega državnega tožilca Jeffa Sessionsa v Fort Wayneu v zvezni državi Indiana z dne 14. 6. 2018, v katerem naslavlja kritike ameriške administracije v zvezi s politiko nične tolerance
– uradna vladna video dokumentacija ameriške mejne patrulje, ki prikazuje center za pridržanje v McAllenu v Teksasu; posnetek je bil objavljen 17. 6. 2018
– zvočni posnetek otrok, pridržanih v objektu Urada ZDA za carinsko in mejno zaščito.
Posnetek je pridobila neprofitna medijska organizacija ProPublica in ga objavila 18. 6. 2018

http://www.takeo.org/nspace/2018-zero-tolerance/

PRISM, 2014

Novomedijska instalacija, ki spodbuja razmislek o programih množičnega nadzora ter o vprašanjih, povezanih z varstvom zasebnih podatkov v informacijski dobi.

6. junija 2013 so novinarji časopisov The Guardian in Washington Post poročali o tem, da ameriška nacionalna varnostna agencija (NSA) pripravlja portfelj tajnih programov množičnega nadzora v obsegu, ki spominja na Orwellovo distopično družbo, 1984. Pobude NSA naj bi obsegale vse od množičnega zbiranja podatkov z elektronske pošte in zapisov telefonskih pogovorov, do vdiranja v podatkovne infrastrukture vodilnih spletnih podjetij in ponudnikov storitev.
V odzivu na te obtožbe je ameriška vlada zatrdila, da so NSA in drugi oddelki njene obve-ščevalne skupnosti delovali zakonito ter v okviru zakonov, kot sta zakon o nadzoru tujih obveščevalnih služb (FISA) iz leta 1978 in ameriški zakon o domovinski varnosti iz leta 2001, ki sta bila v politični sliki po 11. septembru spremenjena z namenom podpiranja narodove nenehne "vojne proti terorizmu". Toda te dejavnosti nadzora niso bile usmerjene k specifičnim posameznikom ali interesnim skupinam, temveč je šlo za samovoljno kopičenje osebnih podatkov milijonov nič hudega slutečih državljanov, brez jasnih pristojnosti ali preglednega nadzora.
Prvi program NSA, ki naj bi ga razkrila omenjena poročila, je bil PRISM – "posebna operacija", odgovorna za zbiranje shranjenih podatkov in spletnih prenosov v živo, pridobljenih od konzorcija tehnoloških gigantov Apple, AOL, Facebook, Google, Microsoft in Yahoo. V sodelovanju z mrežo Five Eyes in velikimi evropskimi zavezniki je NSA uporabila program PRISM in druge, sorodne programe za rudarjenje podatkov iz svetovnih elektronskih komunikacijskih sistemov z namenom kreiranja obsežnih repozitorijev, ki analitikom omogočajo možnost "izbire" in "ciljanja" kateregakoli posameznika na svetu.
Glede na čedalje bolj povezano digitalno naravo družbe je treba vsako oklicano korist, ki naj bi izhajala iz takšnih vsesplošnih metod nadzora, pretehtati v primerjavi s posledicami, ki jih bo imela za osebno svobodo in zasebnost ljudi. V tem smislu bi se bilo nemara dobro spomniti zgodbe tistega, ki je s temi razkritji prvi pritegnil pozornost javnosti, torej Edwarda Snowdena – slehernika, ki je bržkone postal Winston Smith informacijske dobe.

Viri:
– celotna zbirka razkritih zaupnih dokumentov, ki jih je objavil Edward Snowden (od 1. marca 2014) – pridobljena iz raznih spletnih medijskih shramb in programov za izmenjavo datotek
– sekvenčni video posnetek intervjuja Edwarda Snowdena z Glennom Greenwaldom in Lauro Poitras, dne 6. 6. 2013 – pridobljen z www.youtube.com
– sekvenčni video posnetek intervjuja Edwarda Snowdena na nemški TV postaji NDR, dne 26. 1. 2014 – pridobljen z www.youtube.com

http://www.takeo.org/nspace/2014-prism/

Michael Takeo Magruder (r. 1974, ZDA) je vizualni umetnik in raziskovalec, ki deluje na področju digitalnih in novih medijev, med drugim z informacijami v realnem času, imer-sivnimi okolji, mobilnimi napravami in virtualnimi svetovi. V svoji praksi raziskuje koncepte, kot so medijske kritike in estetsko novinarstvo, digitalni formalizem in računska es-tetika ter uporaba tehnologij in sistemov informacijske dobe za raziskovanje omreženega medijsko bogatega sveta. V zadnjih dvajsetih letih so bila Michaelova dela predstavljena na več kot 290 razstavah v 35 državah, obenem pa so njegove projekte podprle in sofinancirale številne institucije in javne galerije v Združenem kraljestvu, Združenih državah Amerike in ostalih državah Evropske unije. Leta 2010 je bil Michael izbran kot zastopnik Velike Britanije na festivalu Manifesta 8: Evropski bienale sodobne umetnosti, številna izmed njegovih najbolj znanih digitalnih del pa so postala del arhivske zbirke novomedijske umetnosti (Rose Goldsen Archive of New Media Art) Univerze v Cornellu. V zadnjem času je bil re-zidenčni umetnik fundacije Leverhulme Trust (2013-14), kjer je sodeloval s profesorjem Benom Quashem (Oddelek za teologijo in religiozne študije, King’s College London) in Al-fredom Cramerottijem (Mostyn) v okviru raziskovanja in priprave nove samostojne razstave z naslovom De/coding the Apocalypse – exploring contemporary creative visions, ki jo je navdihnila knjiga Razodetje. V letu 2014 je Michael sprejel naročilo britanske gledališke skupine Headlong za izdelavo dveh novih umetniških del, PRISM (novomedijska instalacija, ki ponuja razmislek o Orwellovem romanu 1984 v produkciji gledališča Headlong) in The Nether Realm (živ virtualni svet, ki ga je navdihnilo dramsko delo Jennifer Haley, The Neth-er). V naslednjem letu je prejel nagrado Immersive Environments Lumen Prize 2015 za svojo instalacijo virtualne resničnosti, A New Jerusalem. Michael je trenutno rezidenčni umetnik Britanske knjižnice (British Library); v okviru programa se posveča raziskovalno-umetniškemu projektu Imaginary Cities, ki vključuje ustvarjalen pogled na arhiv digitalnih zemljevidov, ki so del knjižnične arhivske zbirke (ta skupno šteje več kot milijon podob, skeniranih iz knjig). Michael je trenutno prvi rezidenčni umetnik Nacionalnega arhiva (UK) v Lonodnu, kjer raziskuje digitalizacijo in status ter naravo arhiva v 21. stoletju.

http://www.takeo.org