Liquid Traces – The Left-to-Die Boat Case, 2014
video, 17 min


Projektna ekipa: Charles Heller, Lorenzo Pezzani, Richard Limeburner, Samaneh Moafi, Rossana Padeletti
Produkcija v okviru Forensic Architecture; podpora: House of World Cultures (HKW)

Forenzična oceanografija je projekt, ki sta ga po arabskih vstajah leta 2011 iniciirala Charles Heller in Lorenzo Pezzani v okviru agencije Forensic Architecture. Projekt skuša kritično raziskati militarizirani mejni režim, ki so ga uvedle evropske države na območju morske meje EU, pri čemer analizira politične, prostorske in estetske pogoje, ki so vode Sredozemskega morja spremenile v smrtonosno tekočino za nezakonite migrante, ki jih želijo prečkati. Več kot 30.000 migrantov, ki so v zadnjih tridesetih letih umrli med prečkanjem morja, so žrtve tega, kar forenzična oceanografija imenuje "tekoče nasilje".
Z združevanjem človeških pričevanj s sledmi, ki so ostale na območju celotnega morskega di-gitalnega senzorija, sestavljenega iz radarjev, satelitskih posnetkov in sistemov za sledenje plovilom, je Forenzična oceanografija uporabila sredstva za nadzor "proti toku", z namenom oporekati tako nasilju na mejah, kakor tudi režimu (ne)vidnosti, na katerem temelji.
Medtem ko so morja razkosali v zapleten prostor jurisdikcij, ki državam omogoča, da širijo svoje zahteve po suverenosti zunaj meja svojega ozemlja s policijskimi operacijami, hkrati pa se izmaknejo obveznostim, kot je reševanje plovil v stiski, se Forenzična oceanografija posveča odkrivanju specifičnih incidentov v okviru pravne strukture morske meje EU zato, da bi ugotovila, kdo je zanje odgovoren.
Ta video je sinteza primera "Left to die boat". Marca 2011 je 72 potnikov zapustilo libijsko obalo v smeri proti Italiji, na majhnem gumijastem čolnu, v času vojaške intervencije NATA v Libiji. Kljub številnim poslanim signalom, ki so sporočali njihovo lokacijo, kot tudi večkratnim stikom z vsaj enim vojaškim helikopterjem in ladjo, so bili prepuščeni morskim tokovom 14 dni. Kot rezultat nedejavnost vseh vpletenih državnih akterjev, je preživelo le devet potnikov. Z združevanjem njihovih pričevanj s podatki o vetru in morskih tokovih kot tudi satelitskimi slikami je projekt Forensic Oceanography rekonstruiral sledi dogodka. Nastalo je poročilo, ki je služilo kot osnova za več pravnih primerov.


Charles Heller (r. 1981, Švica) je raziskovalec in filmski ustvarjalec, ki se skozi svoje delo že dolgo ukvarja s politiko migracij. Leta 2015 je zaključil doktorat iz raziskovalne arhitekture na Goldsmiths, University of London. Trenutno je post-doktorski raziskovalec na Graduate Insti-tute v Ženevi, kjer izvaja raziskave, ki jih podpira Švicarski nacionalni sklad (SNF).


Lorenzo Pezzani (r. 1982, Italija) je arhitekt in raziskovalec. Leta 2015 je zaključil doktorat iz raziskovalne arhitekture na Goldsmiths, University of London, kjer je trenutno predavatelj in vodja magistrskega programa forenzične arhitekture. Njegovo delo se ukvarja s prostorsko politiko in vizualnimi kulturami migracij, s posebnim poudarkom na geografiji oceanov.


Charles Heller in Lorenzo Pezzani, sodelujeta od leta 2011 in sta soustanovitelja projekta Forensic Oceanography, ki kritično preiskuje režime militarizirane meje in poli-tiko migracij Mediteranskega morja. Rezultat njunega sodelovanja so poročila o človekovih pravicah, akademski članki in tudi mednarodno razstavljeni videoposnetki.


Forensic Oceanography:
https://forensic-architecture.org/category/forensic-oceanography
“The Left-To-Die Boat”:
https://forensic-architecture.org/investigation/the-left-to-die-boat
Liquid Traces – The Left-to-die Boat Case, 17 min., 2014. Z dovoljenjem Forensic Oceanography.
Intervju preiskovalcev s preživelim Danom Haile Gebrejem v Milanu, 21. decembra 2011. Na fotografiji iz videa vidimo začetno skico zaporedja dogodkov, ki pomaga Gebreju pri spominjanju dogajanja. Podoba: Forensic Oceanography, 2013. Z dovoljenjem Forensic Oceanography.
Avtor fotografije: Damjan Švarc